S projektom Mobilnost za manjšine smo v okviru programa Erasmus+ obiskali tudi FUEN
PROJEKT MOBILNOST ZA MANJŠINE
S HKUD Komušina smo drugod po Evropi iskali večje znanje za boljšo integracijo in ureditev statusa priseljencev v Sloveniji
Namen in cilji projekta Mobilnost za manjšine
Za prijavo na program Erasmus+ in ukrep učne mobilnosti osebja na področju izobraževanja odraslih smo se znotraj HKUD Komušina odločili zaradi pomanjkanja strategij, načrtov in dobrih praks na področju izobraževanja odraslih pripadnikov priseljencev in manjšin lokalne skupnosti in regije. V ta namen smo izvedli tri učne mobilnosti osebja pri naših partnerjih iz Hrvaške in Nemčije.
Manjšinske nevladne organizacije, ki izvajajo izobraževanje odraslih v Sloveniji, se pri svojem delovanju soočajo s togimi pristopi pri proučevanju, pomanjkanjem motivacije manjšinskih pripadnikov za izobraževanje, individualnimi in sistemskimi ovirami ter težavami z uveljavljanjem pridobljenega znanja manjšinskih pripadnikov, kar posledično vpliva na težje vključevanje manjšin v delovno in življenjsko okolje. Pri izvajanju izobraževanja odraslih za manjšinske pripadnike je potrebno vpeljati pristope in metode dela, ki temeljijo na novih didaktičnih spoznanjih in sodobnih tehnologijah ob upoštevanju njihovih kulturnih, socialnih in jezikovnih značilnosti. Internacionalizacija predstavlja pomembno področje za krepitev povezovanja in sodelovanja. Posebno pomembno je mednarodno sodelovanje na področju nevladnih organizacij, kar zagotavlja neformalno izobraževanje in priložnostno učenje ranljivih družbenih skupin.
Glavni namen našega projekta ‘Mobilnost za manjšine’ je bil izvesti izobraževalno mobilni proces, s katerim smo v sodelovanju s sorodnimi partnerskimi organizacijami spoznali primere dobrih praks na področju spodbujanja manjšinskih pripadnikov k neformalnemu in priložnostnemu učenju. Z navedenimi aktivnostmi mobilnosti smo v naše delo vpeljali nove pristope in metode dela pri poučevanju odraslih.
Pri partnerskih organizacijah smo izvedli dve vrsti aktivnosti: obisk na delovnem mestu in udeležbo na konferenci. Vsako mobilno aktivnost sta obiskala po dva udeleženca naše organizacije, ki izvajata in organizirata izobraževalne delavnice za manjšinske pripadnike in sodelujeta pri oblikovanju strategij, akcijskih načrtov in izobraževalnih programov. S pridobljenimi aktivnostmi želimo v prihodnosti vplivati na motiviranost in večjo angažiranost manjšinskih pripadnikov k izobraževalnim in učnim aktivnostim, na dvig upravljavskih, organizacijskih in kadrovskih sposobnosti organizacije, na vključevanje neaktivnih članov v izobraževalne aktivnosti organizacije ter k aktivnostim boljšega informiranja, enakega dostopa, ozaveščanja in socialne vključenosti.
Prva mobilnost: Opatija, udeležba na konferenci v organizaciji Ustanove za izobraževanje odraslih Dante iz Rijeke
Pri prvi mobilnosti projekta smo se udeležili mednarodne konference o perspektivah učenja odraslih, pod naslovom ”Izobraževanje 2030 in izobraževanje odraslih: globalne perspektive in lokalne skupnosti – mostovi ali vrzeli? Agende, prakse in raziskave.” Konferenca je potekala med 7. in 10. junijem 2018 v Opatiji na Hrvaškem. Na konferenci smo preučevali Agendo za trajnostni razvoj 2030 ter njen cilj za vključujoče in enakopravno kakovostno izobraževanje na vseh ravneh. Na konferenci so sodelovali mnogi uveljavljeni strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih, med njimi predavatelji dr. Katarina Popović, profesorica z oddelka andragogike s Filozofske fakultete Univerze v Beogradu in dr. António Fragoso, profesor na Univerzi v Algarveju na Portugalskem. Plenarna zasedanja in delavnice so vključevala številna odprta vprašanja, kot so doseganje dostopnosti, kakovosti in trajnosti skozi vključevanje lokalnih skupnosti; značilnosti, potrebe in izzivi (novih) odraslih izobraževalcev in učenje za trajnostni razvoj. Vse aktivnosti konference so bile osredotočene na izpostavljanje ključne vloge izobraževanja in vseživljenjskega učenja tako v lokalnih skupnostih kot tudi v širši družbi ter dejavnostih profesionalnega in osebnega razvoja izobraževalcev.
Udeležba na konferenci je bila z našega vidika dobrodošla predvsem zaradi kakovostno sestavljenega programa ter dinamičnih izvajalcev delavnic, ki so znali poleg dobre predstavitve novih poti na področju izobraževanja odraslih tudi kritično in argumentirano izraziti različne koncepte in prakse. Konferenca je bila zelo pomembna tudi v segmentu neformalnega druženja ter povezovanja z različnimi mednarodnimi strokovnjaki in deležniki. V tem segmentu smo lahko podrobno izmenjali svoje izkušnje, dobre prakse in ideje za nadaljnje delo, saj se je konference udeležilo več kot 50 mednarodnih udeležencev iz štirih različnih kontinentov.
Druga mobilnost: Flensburg, obisk na delovnem mestu organizacije FUEN, krovni organizaciji narodnih manjšin v Evropi
Druga mobilnost projekta je potekala od 16. do 18. januarja v slikovitem nemškem mestecu Flensburg, najbolj zahodni luki Baltskega morja, ki leži tik ob danski meji. Glavni cilj obiska je bil pridobiti nova znanja ter stike iz nemško-danske obmejne regije in prenesti primere dobrih praks s področja politik in strategij socialne vključenosti in izobraževanja odraslih med priseljence ter ostale manjšine, živeče v Sloveniji. Poleg strateških politik za boljšo integracijo v družbo, še posebej skozi prizmo neformalnega in vseživljenskega učenja, smo spoznali tudi različne mehke pristope v smislu spodbujanja pripadnikov manjšin k aktivnemu sodelovanju z lokalno skupnostjo.
Podpredsednik FUEN-a g. GöstaToft nas je pozdravil v Hiši manjšin v Flensbugu in predstavil mrežo FUEN-a ter dejavnosti organizacije. Na podlagi izkušenj je pojasnil dolg proces integracij in sožitja med Nemci in Danci v obmejnih regijah, ki je potekal v zadnjih 150 letih ter pojasnil, da procesi integracij včasih trajajo tudi desetletja in da ni priporočljivo, da bi ga prehitevali. Predstavljeno je bilo tudi stanje pobude ‘Minority Safe Pack’ ter možnosti nadaljnjega vključevanja v dejavnosti FUEN-a.
Poleg različnih delovnih sestankov, ki smo jih imeli s predstavniki organizacije, smo obiskali tudi Evropski center za manjšinske zadeve (ECMI), da bi pridobili vpogled v njihovo delo in dejavnosti. Tam smo dobili vpogled v novi priročnik za poučevanje raznolikosti v šolah.
Na evropski univerzi Flensburg smo se srečali s prof. dr. Nilsom Langerjem, ki poučuje manjšinske raziskave, manjšinsko pedagogiko in severnofrizijski jezik. V sproščenem vzdušju delovnega sestanka, katerega so se udeležili tudi udeleženci mobilnosti formalnega izobraževanja s programa Erasmus+ na Univerzi Flensburg, smo pridobili vpogled v sistem formalnega izobraževanja manjšin in širše. Zaključek srečanja je bil, da sta tako formalno kot tudi neformalno izobraževanje del celovitega in zelo pomembnega življenjskega procesa izgradnje vrednot, ki krepijo odgovorno in tolerančno državljansko družbo.
Zadnji dan delovnega obiska smo odpotovali v Kiel, kjer smo spoznali delo urada manjšinskega komisarja nemške zvezne pokrajine Schleswig-Holsteina, g. Johannesa Callsena. Komisarjeva pomočnica, ga. Linda Pieper nam je predstavila politiko manjšinske zaščite države Schleswig-Holstein in njihove dejavnosti s priznanimi manjšinami v državi, Sinti, Romi, Frizijci in Danci ter delo z ostalimi priseljenci.
Najbolj slikovit simbol sožitja med manjšinami v regiji gostitelja, zgrajen na upoštevanju drugačnosti, ki vsem prebivalcem Flensburga nudi enake možnosti in dostop do znanja, pa je Danska knjižnica v Flensburgu. Prostor, ki je veliko več kot samo mesto za izposojo knjig. V knjižnici, v njenem amfiteatru, na dnevni bazi potekajo različni kulturni in neformalni izobraževalni programi različnih izvajalcev in organizacij, katerega se redno udeležujejo tako Danci, Nemci kot tudi vsi Ostali.
Tretja mobilnost: Berlin, obisk na delovnem mestu organizacije Südost Europa Kultur e.V., ki organizira različne delavnice neformalnega učenja priseljencev iz jugovzhodne Evrope
Med 10. in 12. aprilom smo izvedli še tretjo, s tem pa tudi zadnjo mobilnost v okviru našega projekta. Berlin je ena od kulturnih metropol Evrope, še posebej navdušuje s svojim medkulturnim sožitjem različnih priseljencev z vseh koncev sveta. Da neko mesto pridobi takšen splošni status, je v realnih procesih, ki v ozadju sistemsko potekajo, skozi različne vertikale vključevanja drugih in drugačnih, potrebno veliko trdega dela.
Ena izmed organizacij, ki se že skoraj trideset let aktivno ukvarja s prav takšnim delom, z vključevanjem priseljencev iz jugovzhodne Evrope v večinsko družbo, je Südost Europa Kultur e.V. Organizacija ima več kot 15 redno zaposlenih ter veliko zunanjih sodelavcev, ki priseljencem redno nudi različna svetovanja, izobraževalne dejavnosti, možnosti zaposlovanja ter zakonsko varstvo pri dolgotrajnih integracijskih procesih.
Poleg različnih individualnih sestankov in posvetovanj s predstavniki gostujoče organizacije na temo operativnega dela neformalnega izobraževanja, ki so potekali v teh dneh, smo se udeležili tudi delavnice na temo medvojnih taborišč na Norveškem in tako iz prve roke spoznali njihovo delo. Zadnji dan obiska smo imeli še skupno srečanje z različnimi predstavniki organizacije, kjer smo lahko izmenjali naše izkušnje pri delu, obenem pa se dotaknili tudi specifik delovnega okolja na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji in Nemčiji. Poleg prisotnih razlik, smo ugotovili tudi veliko skupnih točk. Gre predvsem za zaključke o tem, da je za doseg konkretnih učinkov skozi različne strategije in metodologije dela pri neformalnem učenju, potrebno aktivno vpeljevati različne nove modele, biti kreativen, vlagati veliko dela v razvoj kadra, predvsem pa poslušati želje pripadnikov samega procesa in jih usklajevati z njihovimi dejanskimi potrebami za samostojno funkcioniranje znotraj družbe. Tako v fazi analiz potreb kot tudi v sami implementaciji učnih programov.
Zaključki
Vse tri mobilnosti so si bile zelo različne po sami strukturi in namenu pridobivanja novega znanja ter prenosa dobrih praks. Pri prvi je šlo predvsem za teoretične modele, katere ponuja stroka. Pri drugi smo se dotaknili konkretnih politik in strategij na področju socialnega vključevanja manjšin. Pri tretji pa smo se dotaknili realnih operativnih organizacijskih in izobraževalnih procesov, kateri se uporabljajo pri delu z manjšinami v enem od največjih evropskih mest.
Kaj smo se naučili?
Na polju stroke smo se začeli zavedati, da premalo izkoriščamo možnosti, ki nam jih nudi evropska in globalna dostopnost. Če globalno na vseh segmentih družbenega delovanja doseže lokalno, pa povratno smer iste infrastrukture niti približno toliko dobro ne izkoriščamo. Za doseganje učinkovitih dvosmernih procesov na relaciji globalno – lokalno in obratno, moramo predvsem zaupati v naše delo in sistematsko iskati rešitve, da bi modele dobrih praks iz lokalnega okolja prenesli drugod.
Na polju konkretnih politik in strategij na področju socialnega vključevanja manjšin in doseganja enakih možnosti, tako drugod kot tudi pri izobraževanju, smo dejansko premalo seznanjeni z vsemi mednarodnimi in evropskimi konvencijami ter njihovem vplivu na nacionalno zakonodajo. Premalo se zavedamo različnih pobud, ki se oblikujejo, še manj pa preko dosegljivih instrumentov sporočamo povratne informacije.
Na operativnem delu so naše agende dobro zastavljene, manjka pa tista dodana in presežena vrednost, da bi se zadeve lahko učinkovito implementirale in dosegle svoj namen – končne uporabnike. Najti je potrebno pravo zmes inovativnih in tradicionalnih pristopov pri učenju, predvsem pa veliko bolj uporabljati IKT infrastrukturo sedanjosti. Včasih zataji sistem obveščanja, včasih neposrečen izbor vsebin, velikokrat pa smo samo premalo vztrajni ali neučakani, saj se konkretne rešitve ne zgodijo čez noč, temveč je za učinke delovanja potrebno biti strpen.
Vsekakor je konkreten ukrep mobilnosti programa Erasmus+, ki omogoča konkretna mreženja in pristop do novih virov informacij, znanja in dobrih praks od drugod, ena od najboljših izkušenj, ki jih je naša organizacija v svojem delovanju izkusila. Skozi njega smo lahko dopolnili svoja znanja, predstavili lastne izkušnje in dobili potrditev, da delamo dobro in konkretno. Za razvijanje novih pristopov, dodane vrednosti in doseganje novih ljudi pa moramo biti vztrajni, metodološki, sistematski, predvsem pa kreativni!
